Klemen Kos   29. junij 2015
Veliki intervju: Haris Vučkić

Potrebujem samo priložnost

Haris Vučkić je za Nogomanio spregovoril o izjemni izkušnji pri škotskemu velikanu Rangersu ter razkril številne zanimivosti, ki so spremljale njegovo že sedemletno epizodo na Otoku.
SORODNE NOVICE
Imamo dogovor in pogodbo
19.10.2017 | Slovenski nogomet
Uživam trdno podporo vodstva
19.10.2017 | Evropske lige
Mourinho naj raje razmišlja o ...
19.10.2017 | Evropske lige
Ljubijankić v finalu azijske l...
18.10.2017 | Slovenski nogomet
Zmaga je za separatiste
18.10.2017 | Evropske lige
Leicester se je razšel s Shake...
17.10.2017 | Evropske lige
(foto: Nogomania)
Kot radi pravijo – odšel je kot deček, vrnil se je kot mož. Haris Vučkić je rodne Domžale zapustil pri rosnih 16 letih, ko je njegovo mirno življenje mladostnika "odplavil" izjemen nogometni talent, zaradi katerega je, kot sam pravi, njegovemu očetu telefon brnel sto na uro. Domžale je zamenjal za Newcastle, hitro okusil breme vrhunskega profesionalizma in se znašel na robu žarišča sanj slehernega nogometaša. Danes, sedem let kasneje, Vučkić ni več le velik otrok, temveč možakar, ki ve kaj hoče in kakšni so njegovi cilji. Vmes se je poročil (v zakonskem stanu je že dve leti – op.a), se fizično okrepil, nogometno dozorel in postal bolj imun na vse padce, ki so ga predvsem v obliki nenehnih poškodb spremljali v zgodnjih letih kariere. Živi po načelu "kar te ne uniči, te okrepi" in zdaj po izjemni epizodi pri kultnemu škotskemu Rangersu z velikim optimizmom zre v prihodnost. Naj bo ta pri Newcastlu, ali pa kjer koli drugje. Epizoda v Glasgowu mu je dala samozavest in vedenje, da je sposoben uresničiti potencial, ki ga spremlja tako rekoč vse odkar je slovenska javnost na zimskem indoor turnirju All Stars prvič izvedela zanj. Z njim smo se pogovarjali v Domžalah, kjer odšteva dni do povratka v Newcastle in se bolj optimistično kot kdajkoli poprej nadeja prihodnjim izzivom.

Kako je bilo uživati status zvezde v tako obleganem in velikem klubu kot je Rangers?
Najbolj sem bil vesel, ker sem vendarle dočakal priložnost. Nikoli si nisem želel ničesar drugega kot to, da odigram več tekem zapovrstjo in pokažem, kaj znam. Žal mi je, ker se nismo uvrstili v prvo ligo, sicer pa je bila izkušnja pri Rangersu fantastična. Vedno je lepo, kadar igraš. Tudi v Newcastlu je bilo lepo, a ko ne igraš, se počutiš odrinjenega. Če te ni, te hitro pozabijo. Zdaj sem spet pridobil samozavest.

Se je bilo težko posloviti od Rangersa?
Res sem bil kar razočaran. Škoti so super ljudje in nasploh so me v klubu zelo lepo sprejeli. Zares sem vzljubil klub. Ko stopiš v njihovo sobo z vsemi lovorikami, te prevzame. Pokali, zastavice, zgodovina... neverjetno, res. Ko mi je steklo še na igrišču, sem si zares želel ostati del te zgodbe.

Je bilo na začetku prisotne kaj treme?
Najprej je bilo, da. Nekaj tekem sem potreboval, da sem dobil pravi občutek. "Match fitness" in treningi so nekaj povsem drugega. Fizično sem že bil pripravljen, vendar pa je igrati tekme nekaj povsem drugega. Z goli je rasla samozavest, še toliko bolj vesel pa sem bil, ker sem jih toliko dosegel na Ibroxu.

Haris Vučkić
(foto: Getty Images)


Kakšne so možnosti, da kariero nadaljujete pri Rangersu?
Bomo videli. Z Newcastlom imam še enoletno pogodbo. Če me želijo prodati, je zdaj zadnja možnost, saj se čez pol leta že lahko pogovarjam z drugimi klubi. Veliko se govori, vendar o tem, kaj mi bo prinesla prihodnost, vem prav toliko kot vi. V Rangersu sem se dokazal, se ujel z navijači (ponosno pokaže video posnetek, na katerem navijači vzklikajo njegovo ime – op.a) in moram priznati, da do tega kluba čutim nekaj več.

Kako ste sprejeli pojasnilo selektorja Srečka Katanca, da igranje v drugi škotski ligi ne predstavlja zadovoljive ravni za vpoklic v izbrano vrsto?
Vsak ima svoje mnenje in to spoštujem. Jaz mislim, da ni tako slaba. Tako močna kot je bila letos, verjetno ni bila še nikoli. V vsakem primeru moram ohraniti spoštovanje. Boril se bom po najboljših močeh in upam, da me bo opazil. Moram biti tudi realen in razumem, da druga škotska liga ni tako močna kot bi si on želel. Jaz sem moral narediti korak nazaj, da grem lahko dva naprej. Pri Newcastlu sem izgubil samozavest, saj sem bil tam postavljen na stranski tir. Zdaj sem jim le uspel dokazati, česa sem sposoben.

Je v slovenski članski reprezentanci kakšen igralec, do katerega gojite prav posebno spoštovanje?
Moram reči, da sem se zelo dobro ujel z Bojanom Jokićem in Valterjem Birso. Še posebej z Joko – ko sem prejel vpoklic Matjaža Keka, sem moral za krst zapeti pesem. Jokić mi je pomagal zapeti "Brate moj" in za to sem mu še vedno hvaležen! (smeh). Bilo je zabavno in ta dogodek mi je res ostal v lepem spominu. Tudi sicer mi je dal Jokić nekaj dragocenih nasvetov.

V tujini ste že skoraj sedem let in v tem času ste imeli bolj redke priložnosti v prvem moštvu. Kako ste doživljali ta leta, ko se vaša kariera kar ni mogla razviti v želeno smer?
Imel sem res veliko smole s poškodbami. Debitiral sem s 17 leti, a je nato hitro sledila poškodba. Prišel je nov trener (Alan Pardew – op.a), dosegal sem gole na pripravah v ZDA, a si nato zlomil roko. Počasi sem "lezel" do prve ekipe, nato pa sem staknil poškodbo in vse začenjal znova. Ni me ravno zamorilo, vsekakor pa mi ni bilo lahko. Vedno sem si želel le to, da bi dobil nekoliko bolj konkretno priložnost, da sploh lahko pokažem, kaj znam.

Haris Vučkić
(foto: Nogomania)


So vam trenerji povedali, zakaj ne dobite priložnosti?
Moram reči, da nobenemu trenerju nisem zameril ničesar in da sem še danes z vsemi v dobrih odnosih. Največkrat so bile posredi poškodbe. Po povratku je prisoten določen strah, težava pa je bila delno tudi v tem, da sem že pri 17 letih treniral s prvo ekipo. Bil sem kot mlad lev in se boril z igralci kot je naprimer Fabricio Coloccini. Jasno je, da si dodatno zagnan, a tako je verjetnost, da bo kaj počilo, še toliko večja. Zdaj k sreči teh napak ne počnem več. Trenutno sem zdrav, treniram pri dr. Mitji Bračiču in vzdržujem kondicijo ter čakam na pričetek priprav.

Živite v Newcastlu, prestolnici "Geordijev", ki so znani po svojem zabavljaškem načinu življenja.
Nisem ravno človek za "nightlife", tudi alkohola ne pijem. Z Geordieji pa saj veste...oddaja Geordie Shore pove vse. (smeh). Sam sem se umiril tudi zato, ker sem poročen. Newcastle je kraj, kamor hodijo žurat vsi, vendar pa moram priznati, da me te reči ne ganejo prav dosti. Že od mladih nog sem se odločil, da bom profesionalni nogometaš in zato sem vse življenje podredil temu. Treba pa je biti tudi odgovoren. Ni v redu, če paparaci ujamejo pijanega nogometaša s hamburgerjem v roki. Nenazadnje moramo biti vzor mladim.

Menite, da bi lahko igrali v Premier League?

Absolutno! Manjkali sta mi le samozavest in kontinuiteta. Upam, da bom pri novem trenerju (Stevu McClarnu – op.a) dobil priložnost. Nisem se še pogovarjal z njim, vendar sem prebral, da pri njem vsi začenjamo iz ničle. Če bom dobiš priložnost pri Newcastlu, super, sicer pa moram dalje. Če ne igraš, si hitro pozabljen. Sem 'fajter' po duši, nikakor pa nisem konflikten človek in zato zagotovo ne bom iskal spora s trenerjem.

Imate v Premier League kakšnega idola?
Zelo sem spoštoval Stevena Gerrada. Začel sem tekmo na Anfieldu in stal v tistem slavnem tunelu. Stojiš v koloni in zraven tebe Gerrard. Noge so se mi začele tresti. Saj veste, bil sem pač brez izkušenj. On je bil res igralec z veliko začetnico. Takšen bi bil rad tudi jaz. Ni bil najhitrejši, a je bil tako inteligenten v igri, da je vedno znal izbrati pravo potezo.

Kakšen vtis so na vas pustili izkušeni zvezdniki iz prve ekipe Newcastla?
V celoti gledano so bili vsi korektni do mene. Coloccini me je kot kapetan ekipe vedno spraševal, če sem zdrav, če sem v redu in tako naprej. Zelo ga spoštujem, kakor sem tudi Jonasa Gutierreza ali Joseja Enriqueja. Veliko smo se družili že zaradi tega, ker smo bili pač tujci. Všeč mi je tudi primer Paula Dummetta, ki je nekoč igral z menoj v akademiji. Odšel je na posojo k St. Mirrnu na Škotsko, se tam uveljavil in je danes standarden član Newcastla. Tudi jaz bi rad sledil tej poti in dočakal svojo priložnost.

Haris Vučkić
(foto: Nogomania)


Nekaj časa je bil vaš trener tudi legendarni Alan Shearer.

Neverjetno, kako spoštovan je. Imam zanimivo zgodbico, ki ga zadeva: nekoč je igral z nami na treningu in znašla sva se v duelu. Star sem bil 17 ali 18 let, a sem ga vseeno 'odnesel' z obema nogama. Takoj zatem sem se zgrozil, češ 'joj, kaj sem storil', a me je Shearer takoj pomiril in me pohvalil za to potezo. Ves čas mi je govoril, da je v nogometu ključna samozavest.

Velikokrat radi poudarite, da je imela vaša družina velika zasluge za to, kako se je razvijalo vaše življenje in tudi vaša kariera.
Res je. Oče je šel z menoj v Newcastle in mi bil v neizmerno pomoč. Vselej nama je z bratom stal ob strani in naju spodbujal k športu. Po službi smo šli na igrišče in igrali vse možno, od košarke, nogometa, odbojke ... Oče je v Bosni igral košarko in je zato upal, da bova šla tudi midva z bratom po teh poteh, a sem jaz žogo ves čas spuščal na tla in jo brcal (smeh). Oba starša imata ogromno zaslug za vse, kar se mi je zgodilo v življenju. Omogočila sta mi lepo mladost, čeprav nikoli nismo živeli v razkošju. Pred očmi imam sliko, ki sta mi jo vcepila starša. Na njej sta vila in majhna kolibica, pod obema pa pokopališče. Ko umreš, ni važno ali si bogataš ali siromak. Starši so me tega naučili in mislim, da je to zelo pomembno. Ni pa bilo vedno lahko. Kot otrok sem moral poslušati zmerljivke, ki se nanašajo na moje poreklo. Spomnim se, da sem prišel domov in očetu dejal 'rad bi bi Slovenec', ker so mi vsi očitali, da sem Bosanec. Nihče se ni ukvarjal s tem, zakaj smo se sploh preselili sem in da to ni bila lahka odločitev.

Ste dosti tehtali med tem, ali igrati za Slovenijo ali BiH?
Rad rečem, da sem vesel, ker imam dve državi. Ponosen sem na oboje. Je pa to odločitev, s katero boš v vsakem primeru nekoga razočaral. Rad se vračam v Slovenijo, a družino imam tudi v Bosni. Vendarle pa sem se tukaj rodil in slovenski nogomet in Domžale sta mi dala vse.

Od kje pa izvira temperament, ki se odraža v vaši igri?
Vedno sem užival v nogometu. Tak sem tudi po značaju. Nikoli nisem bil sramežljiv. Ko so kje, naprimer na kakšnih volitvah, delili piškotke, moji prijatelji niso upali vzeti niti enega, jaz pa sem hotel kar dva (smeh). Nekako imam to v sebi. Ko dobim žogo, vem, kaj bom z njo naredil. Ko sem bil še v Sloveniji, sem vedno izzival 'tamale' naj mi vzamejo žogo, pa bodo dobili sladoled. Ni mi ga bilo treba ravno velikokrat kupiti (smeh).

Je kakšna kritika, ki vas posebej zbode?

Niti ne. Mi pa ni vseeno, ko poslušam, da sem zaradi vseh poškodb 'steklen'. Sicer se dostikrat smejim takšnih zbadljivkam ljudi, ki me ne poznajo in jih pomilujem, da nimajo početi česa pametnejšega. Ampak to pač je, "hejterji" bodo vedno tu.
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 32
<< < | 1 | 2 | 3 | 4 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
dpero 30.6.2015, 14:51 Prijavi komentar
b1, ponovno si dokazal svoje. Haris je že zdaj gospod za razne igralce v reprezentanci (ne bom imensko). Je igralec, ki se izredno hitro razvija in napreduje na vseh področjih. Pozabljate, da je eno, če začneš v Poljski 2. ligi ali pa pri Newcastlu, kjer je izredno težko in je konkurenca strašna. Tudi komentarji spodaj so argumentirali, kako se je izkazal na posoji. Ne vem čemu žališ ljudi. Tudi mene si napadal, se spomnim.
Tito81 30.6.2015, 14:48 Prijavi komentar
Ne, to je skandalozno! Ma kaki brate, ce pa je to nasa reprezentanca? Fantje nosijo slovenski grb na prsih..... Ko imajo uspehe, imajo sprejem pri predsedniku drzave, pred tekmo igra slovenska himna.... Tipi pa imajo ob krstu Srbijanske komade.... Ce ne poznas, vprasaj prijatelja youtube :-) Sej tukaj ni Haris ne kriv ne dolzen.... kriv je kapetan, ki bi ga taka stvar v vsaki resni reprezentanci stalo traku! Pa nimam nekih nacionalisticnih nagnjenj ali karkoli podobnega, niti najmanj.... Zamisli se, kako bi reagirala javnost recimo na Hrvaskem.... Ce mene vprasas je to absurd brez primere.... me prav zanima, ali se bo kdo zganil od odgovornih...
pepe 30.6.2015, 12:49 Prijavi komentar
tito - ne poznam komada, ki ga je pel. Je pa verjetno zelo primeren za točno takšno priložnost. Upam da razumeš kaj pomeni ko nekdo nekomu reče brat. Če bi bilo več takšnega razmišljanja in duha bi bili rezultati naše reprezentance boljši. Danes pa noben več ne umira za drugega in ekipo na igrišču, tudi proti takim rep kot je Anglija naši lepo lagano. V katerem jeziki nekdo govori ali razmišlja pa ni pomembno
Tito81 30.6.2015, 09:39 Prijavi komentar
Kaj ko bi si vidva izmenjala maile in si tam piseta? :-) Drugace pa zanimiva zadeva iz nase reprezentance.... Za krst je moral pet pesem.... Katero ze? Za reprezentanco bi se spodobilo karkoli u iber Slovenskega ne pa neke Srbijanske... Bravo kapetan in bravo selektor :-) Potem pa se cudimo, ko nihce ne poje himne :-)
vijolcni_bojevnik 30.6.2015, 09:35 Prijavi komentar
se strinjam, ampak liga je pa vseeno v kurcu :)
jankoslav 30.6.2015, 09:18 Prijavi komentar
če bi bil maribor v 2 snl recimo, bi blo zanj zaradi zgodovine, tradicije, navijačev okolja in pritiska čisto nekaj drugega igrati kot recimo za en tolmin. rangers je velikan v evropskem smislu in navdušit tam čeprav v drugi ligi pomeni kar dosti samo naš pametni selektor je pač zavisten vsem igralcem ki imajo nekaj več kot sta jojo in kampl pa tudi vučkič in jih namerno ponižuje
vijolcni_bojevnik 30.6.2015, 09:12 Prijavi komentar
visca22 ti si resen glede škotske druge lige? že prva je sama žalost, razen celtica, pa še oni so daleč od stare slave.
visca22 29.6.2015, 23:11 Prijavi komentar
Poglejte ga, clovek ni sposoben napisat komentarja brez da bi zalil. Kapo dol, upam da si ponosen sam nase :) Ko bos odrastu in bos sposoben vsaj priblizno normalno komunicirat se bomo pa pogovarjali naprej... Lep vecer ti zelim :)
b1 29.6.2015, 22:55 Prijavi komentar
visca22 še vedno mi nisi odgovoril za kateri klub navijaš in katere tekme si ogleduješ? Sprašujem pa zato, ker še do sedaj nikoli nisi znal ničesar pametnega napisat, o nogometu pa sploh ničesar. Zakaj bi se meni moral kdo klanjat, če pa se vi vsi prvi v mene napičite. Verjemi mi, da se z takšnimi laiki kot si ti ne želim ukvarjat, ampak pač tako nanese, da se moram na takšne idiote odzvati. Ničesar se jaz ne hvalim, ker še do sedaj nikomur nisem ničesar o sebi napisal, zato se že lahko iz tvojega vpisa razbere, da si neprišteven. Tebi ne bi zaupal, da bi samo eno ovco čuval, ker vem, da bi ti še tista pobegnila.
visca22 29.6.2015, 22:40 Prijavi komentar
Dragi moj b1, naj te razsvetlim z necim.... Namrec to, za kogar ti navijas in kam hodis popivat, pametovat, zalit, navijat oz karkoli ze pac pocnes na tekmah nima nobene veze s tem kaksen strokovnjak si... Verjamem pa da ti tako mislis ja... In zato pricakujes, da se ti bomo vsi klanjali.... Bom povedal se enkrat, ce prej nisi uspel dojeti bistva... Govoril sem o gledanosti skotske lige oz o igrah mladega Vuckica..... Aja pa se to.... To, kje si ti ze vse sluzboval in kako ponosen mamin sincek si nima nobene veze z vzgojo...ker nekdo, ki se tako zaljivo izraza na momente je na zalost nevzgojen in mu noben siht ne pomaga..... Me pa zelo nasmejis in tebi podobni, ki se preko tipkovnice hvalijo s svojo izobrazbo in kje vse so ze sluzbovali.... Samo upam, da se na drugi strani ne skriva kak revez, ki mu v zivljenju manjka pozornosti....
<< < | 1 | 2 | 3 | 4 | > >> Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE