Miran Zore   24. februar 2017
Claudio Ranieri je morda doživel krivico, morda pa je dobil uslugo

Te zabave je zdaj konec

"Timing" je bizaren, sama odločitev prav tako. Claudio Ranieri, aktualni trener leta po izboru FIFA, je devet mesecev po senzacionalnem uspehu Leicester Cityja na cesti. Srca so proti, razum je za.
SORODNE NOVICE
West Ham trojico vrgel na cest...
25.5.2017 | Evropske lige
Odhajata tudi Navas in Caballe...
25.5.2017 | Evropske lige
Silva zapušča Hull
25.5.2017 | Evropske lige
Valdes se poslavlja od Bora
24.5.2017 | Evropske lige
Newcastle odkupil Atsuja
24.5.2017 | Evropske lige
Chelsea odpovedal proslavo nas...
24.5.2017 | Evropske lige
(foto: Getty Images)
Odločitev, ki so jo včeraj zvečer nepričakovano sprejeli pri Leicester Cityju, danes močno odmeva ne le v Angliji, temveč po vsej nogometni Evropi. Claudio Ranieri namreč ni več trener aktualnega angleškega prvaka, ki se v letošnji sezoni muči v Premier League. Najožje vodstvo kluba, v prvi vrsti družina Srivaddhanaprabha, je izgubilo zaupanje v 65-letnega Ranierija, ki je v lanski sezoni nepričakovano, milo rečeno senzacionalno premagal vse nasprotne napovedi in ultra bogate tekmece ter prvič v zgodovini kluba osvojil naslov angleškega državnega prvaka. Danes, devet mesecev po z dvigom pokala formalno potrjeni senzaciji, osvojeni naslov za Ranierija in njegovo službo očitno nima nobene teže več. Italijan tako v preostalih treh mesecih sezone ne bo dobil priložnosti, da negativen trend obrne v pozitivno smer ter Leicester City zasidra nekje v varni coni. Trenutno je Leicester City tik nad cono izpada, a še naprej niti blizu ohranitvi elitnega statusa (to je bil sicer tudi osnovni cilj v lanski sezoni).

Vichai Srivaddhanaprabha je povlekel (ne)pričakovano potezo, s katero zagotovo ni pridobil kaj veliko novih prijateljev, je pa morda izgubil katerega od starih. S slovesom Claudia Ranierija se je namreč tudi uradno končala pravljica manjšega angleškega kluba, ki je v brutalno kapitalističnem okolju, obdan s pravimi nogometnimi titani, z "manj" storil "več". Povlekel je sicer razumljivo poslovno potezo, in sicer je ob zaznavanju "krčenja posla" (kar sedem porazov, le ena zmaga in en remi na zadnjih devetih tekmah) sklenil presekati minus ter v preostanku sezone rešiti kar se da. Pravzaprav ni Vichai Srivaddhanaprabha storil nič takšnega, česar še nismo videli.


Zakaj torej takšen odpor in tako močno zgražanje nogometne javnosti (zgoraj odziv klubske legenda Garyja Linekerja, ki je vse skupaj označil kot nedopustno) do poteze vodstva Leicester Cityja?

Posebej v Angliji je nogomet na vrhunski ravni že zdavnaj postal vrhunski posel. Tako je tudi voden. Vseeno pa, kot nas uči lanska sezona, posel in golo igrišče ne gresta nujno z roko v roki (primer Manchester United), predvsem sta v vzročno posledičnem odnosu. Da je nogomet v svoji esenci še vedno zadržal določeno mero nepredvidljivosti - v osnovi še vedno lahko vsak premaga vsakogar - je dokazal prav Leicester City in maja lani postal upanje, da korporativizem nogometa vendarle še ni povsem požrl. Da proračuni in vložki ne krojijo nujno vrstnega reda (čeprav faktični izračuni na dolgi rok trdijo prav to, vir Soccernomics). Nekaj "lufta", da kdo občasno preseneti, vsekakor ostaja. Sploh pa, posel običajno skrbi le vodstvo kluba, navijače pa zanima predvsem in le igrišče. 

V primeru Leicester Cityja je vse skupaj tako zdržalo le do letos, ko so klub načele slabe igre in še slabši rezultati ter ga znova vrnile tja, kjer je že bil in kamor, kot je očitno, realno tudi sodi. Ker je "igrišče" ponudilo slabši produkt kot v lanski sezoni in slabše poslovne rezultate, je na koncu samo plačalo največjo ceno za to. Po korporativni in tudi športni logiki je bil potreben rez. In tako je, ker je to v takšnih primerih najbolj preprosto in najceneje, odšel človek, ki je bil več kot le trener. 

Morda pa je za Ranierijev ugled tako celo bolje
Lanska sezona je bila za Leicester City, to smo vedeli že pred začetkom letošnje, neponovljiva. Da je bil N'Golo Kante unikaten, da so številni igralci lani igrali v življenjski formi, letos pa so le blede sence prvakov in da brez pravih asov ekipa težko drži konstanto vrhunskih rezultatov, vse to smo lahko slutili. Ranieri je lani znal formirati kolektiv, držati najvišjo možno motivacijo in iz igralcev iztisniti popoln maksimum. V tej sezoni, ko je udarila kriza, ko se je ohladil Jamie Vardy, so se odnosi med akterji spremenili. Slačilnica je sicer izkušenemu trenerju vse manj zaupala in na koncu je vse skupaj prišlo tako daleč, da so bili pravzaprav igralci tisti (Manchester United je na primer institucionalno tako močan, da je dolga leta ob podobnih "bombicah" igralcev zlahka ščitil trenerja Alexa Fergusona), ki so odstavili svojega trenerja. Človeka, ki je njihovim karieram dal smisel.

Leicester City je v Premier League, lovorike gor ali dol, v osnovi predvsem stabilen posel. Investicija. Takšnega ga želi trenutni lastnik tudi ohraniti. Ne gre toliko za to, da so se v vodstvu kluba po osvojenem naslovu dvignili apetiti, kot gre za to, da je goli obstanek v Premier League nujen. Izpad je nedopusten, ker preprosto stane preveč. Zato se je, čeprav je uradno prvi trener sveta v letu 2016, moral tudi posloviti Ranieri, ki ni kazal znakov, da nagel padec lahko zaustavi. Vztrajanje bi bilo lahko pogubno tako za klub kot tudi za trenerja. Samo predstavljajte si, da bi Ranieri po osvojenem naslovu takoj v naslednji sezoni izpadel v drugo ligo in pomislite, kje bi bile takrat vse te silne simpatije, ki danes udrihajo po Leicester Cityju. Simpatije so zgodbi Leicester Cityja že prišle prav, ko je bila "miza polna", zdaj, ko klubu grozi, da bo v primeru izpada iz lige miza precej bolj prazna, pa simpatije le meglijo razum.  Prostora za sentimentalnost, ki je Leicester gnala vse do lanskega maja, danes, v trenutni situaciji, ni več. Zdaj je napočil čas za razum. 

Vsekakor je bilo vse skupaj zabavno, celo zgodovinsko zabavno, ampak že nekaj mesecev je jasno, da je te zabave konec. Od včeraj naprej dokončno. 
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 82
<< < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | ... > >> Starejši naprej | Novejši naprej
jaaz 25.2.2017, 02:27 Prijavi komentar
Odličen članek.
Who? 25.2.2017, 01:42 Prijavi komentar
Pa LPool tud.
nananananananana 24.2.2017, 22:30 Prijavi komentar
tud inter ga rab ;)
partito 24.2.2017, 20:15 Prijavi komentar
Evo še en kandidat več za Barco.....Barca rabi čudež ,Ranieri to zna...
pepe 24.2.2017, 20:09 Prijavi komentar
Na račun starih zaslug, bi zdaj večina raje videla da klub izpade, kot pa da nekaj probajo naredit ( beri menjava trenerja) res čudno
koper10 24.2.2017, 20:07 Prijavi komentar
Leicester po logiki razuma nikoli ne bi bil prvak, srce pa je bilo ključno za to, da je bil. Brez strasti, srca ni nogometa.
nananananananana 24.2.2017, 17:47 Prijavi komentar
Kaj bomo odprli šampanjec?
Joga Bonito 24.2.2017, 17:05 Prijavi komentar
Sam pober se že na zdravljenje.
cornelius 24.2.2017, 16:51 Prijavi komentar
No danes odhajam :) Lepo se imejte drušna...Pa lepo navijajte za svoje klube....ADIEU!
cornelius 24.2.2017, 16:49 Prijavi komentar
Rad trollam jebiga...ampak da potegneš za Zumbo, o bože moj :)
<< < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | ... > >> Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE