Miran Zore   11. december 2013
Pestra življenjska zgodba Uweja Röslerja

Ljudski vrt za nov začetek

Uwe Rösler je preživel komunistični režim v DDR, preživel je padec Berlinskega zidu, bil prvi Nemec v Premier League in pozneje premagal še raka. V četrtek novo poglavje v svojem življenju začenja v Mariboru.
SORODNE NOVICE
Zaostanek ni bil v načrtu
21.7.2017 | Evropski pokali
Gorica daleč od uspeha
20.7.2017 | Evropski pokali
Polovičen slovenski uspeh
20.7.2017 | Evropski pokali
Domžale so si priigrale Freibu...
20.7.2017 | Evropski pokali
Mariboru grozi kazen UEFA
20.7.2017 | Evropski pokali
Domžalam se nasmiha Freiburg!
14.7.2017 | Evropski pokali
(foto: Getty Images)
Liga Europa se bo v četrtek, vsaj za letos, poslovila od Slovenije in Maribora. Slovo bo, obljubljajo Mariborčani, postreglo z bitko za zmago in željo po uvrstitvi v izločilne boje evropske lige. Vse skupaj bo menda začinila še velika zabava od obletnici ustanovitve mariborskega kluba. Zadnja letošnja evropska tekma pa ne bo posebna le za Maribor, temveč tudi za gostujoči Wigan, ki tako kot Maribor še vedno goji upe za prezimovanje v Evropi. Pravzaprav bo posebna predvsem za novega trenerja Wigana Uweja Röslerja, ki bo v Ljudskem vrtu prvič vodil moštvo Wigana.

Uwe Rösler ni le naslednik Owena Coyla, ki je Maribor na prvi tekmi v Angliji sicer premagal, a plačal davek slabih rezultatov v Championshipu. Je precej več kot le običajni trenerski karierist, ki se želi do "medu in mleka" Premier League dokopati preko vmesnih stopnic, kar Wigan sicer nedvomno je. 45-letni Rösler ima namreč za seboj pestro igralsko in trenersko kariero, še najbolj pa je pestra njegova življenjska zgodba, ki se je začela pisati leta 1968 v tedaj še globoko zakoreninjenem komunističnem sistemu vzhodnonemške Demokratične republike Nemčije (DDR).

Življenje, treningi in igralski razvoj v vzhodni Nemčiji so Röslerja usodno zaznamovali. Doslednost, profesionalizem in neutrudljivost so namreč lastnosti, ki so ga pred dnevi pripeljale do trenerskega stolčka Wigana, z nalogo klub v doglednem času vrniti v Premier League. Živeti in igrati nogomet v vzhodni Nemčiji v 60., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ni bilo lahko. Denarja v nogometu je bilo tedaj malo, garanja in odrekanja ogromno, še največ pa je bilo nadzora. Z znamenito službo državne varnosti Stasi se je Rösler spoznal že pri osemnajstih, tedaj še kot mladinec Lokomotive iz Leipziga. Na poti iz šole ga je pobral avtomobil, ga prepeljal na skrivno lokacijo in ga v družbi dveh agentov umestil v sceno, ki jo dobro poznamo iz filmov. Pusta soba, močna luč, miza in zasliševalec. V Röslerjevem primeru sta bila celo dva. In seveda igra "dobrega" in "slabega" agenta. Na eni strani ponujena kava, na drugi smrtno resne grožnje. Ker je ekipa Lokomotive malce pred zaslišanjem gostovala v tujini, v "pokvarjenih kapitalističnih državah" (v Franciji in na Švedskem), je Stasi zahteval informacije: "Ali si z nami ali pa proti nam. Če ne boš sodeloval (Rösler naj bi postal vohun znotraj slačilnice, o.p.), je tvoje kariere konec."

Očitno je imel Uwe Rösler že kot najstnik trdo kožo, saj se, čeprav prestrašen vojske in konca obetavne kariere, ni pustil zlomiti. Njegov trener je pobesnel, ko je slišal za nadlegovanje Stasija in je hitro uredil zadevo, Stasi je že tedaj obetavnega napadalca pustil pri miru. Vsaj začasno. Uwe Rösler danes trdi, da ni bil nikoli član komunistične partije. Nikoli ni niti poizkusil prebegniti na zahod. "Imel sem srečo. Starši so mi zagotovili lepo življenje, lahko sem igral nogomet," se spominja. Padec Berlinskega zidu mu je odprl okno v svet. Pred tem je kot vzhodnonemški reprezentant (taradi hude konkurence za "skupno" nemško reprezentanco nikoli ni zaigral) Bundesligo, vzhodnonemški klubi so namreč igrali svojo ligo, spremljal na skrivaj.
Uwe Rosler
(foto: Getty Images)

Njegova kariera je s padcem režima v vzhodni Nemčiji doživela nagel vzpon. Dve leti je sprva preživel pri Dynamu iz Dresdna, nato pa prestopil v Nürnberg. Na zahodu se v dveh letih ni proslavil. Prehod v profesionalni nogomet je bil zanj hud preskok, posebej zato, ker so na zahodu že v 60. letih prešli v profesionalni nogomet, na vzhodu pa so v duhu "zdravega duha v zdravem telesu" vse do zadnjega (vsaj uradno) vztrajali pri neprofesionalnem igranju nogometa. Rösler je potreboval spremembo in z njo je nehote spisal zgodovino. Postal je namreč prvi Nemec, ki je zaigral v novoformirani angleški Premier League. Okrepil je Manchester City. O Angliji, kot je priznal mnoga leta pozneje, ni vedel veliko, budno oko Stasi televizijskih prenosov nogometnih tekem namreč ni dovoljevalo: "Vse, kar smo imeli, so bili radijski posnetki."

Štiri leta in pol v Manchestru so bila najlepša v njegovi karieri. "Der Bomber", kot so ga po njegovem slovitem rojaku Gerdu Müllerju poimenovali navijači, je na 176 tekmah zabil 64 golov in postal eden najboljših nogometašev kluba vseh časov. "Ponosen sem bil, da sem rojakom odprl vrata v Premier League," se spominja. V zvezi z Uwejem Röslerjem je povezan tudi napev navijačev Manchester Cityja, ki so svoje rivale iz sosednjega Uniteda do onemoglosti zbadali s še danes aktualnim napevom "Röslerjev dedek je bombardiral Stretford End (Old Trafford, op.p.)".

Kariera Uweja Röslerja se je nato raztegnila še v Kaiserslautern, Tennis Borussio Berlin, Southampton, WBA, Uterhaching in leta 2003 v Lillestrom. Na Norveškem, kjer je pozneje spoznal svojo ženo, je Rösler doživel najhujšo preizkušnjo v svojem življenju. Zdravniki so namreč odkrili raka na njegovih pljučih in mu dejali, da je pred njim skorajda zagotovo le še nekaj tednov življenja. To je bilo obdobje silovitega vzpona ameriškega kolesarja Lancea Armstronga. "Prebral sem njegovo knjigo. Navdušil me je in mi vlil moči," pravi. Še več moči pa so svojemu nekdanjemu junaku vlili navijači Manchester Cityja.

"Za trenutek nisem vedel, kje sem. Zunaj je močno deževalo. Zavedel sem se, da ležim v bolniški postelji, da počivam po novi dozi kemoterapije in komaj premikam svoje roke. Telefon je še kar zvonil in oglasil sem se. Klical me je prijatelj, bil je na stadionu. Slišal sem, kako je ves stadion vzklikal moje ime. To mi je dalo voljo in moč. Očitno so navijači izvedeli, da sem zbolel in niso obupali nad menoj. Točno to sem potreboval. Ko sem odložil telefon, je na mojem obrazu ostal nasmešek. Družina mi je pomagala v boju z boleznijo, ampak imel sem tudi 46.000 fanatičnih navijačev za seboj. Kako bi lahko obupal?" se spominja.

Rösler je zahrbtno bolezen premagal. Okrevanje je izkoristil za učenje in pridobitev trenerske licence. Trenersko kariero je začel na Norveškem. Vodil je Lillestrom, pa nato Viking in nazadnje še Molde. Potem pa se je vrnil tja, kjer so ga imeli najraje in kjer je tudi sam igral najraje. Brentford je vodil dve leti, iz njega naredil prepoznavno ekipo, ki je igrala lep, napadalen nogomet. Le za las pa je Brentford po dvajsetih letih ostal brez povratka v Championship. Od slednjega je bil Brentford oddaljen le za enajstmetrovko, ki jo je zastreljal mladi Marcelo Trotta.

Pred dnevi je prišel klic Wigana. Rösler, ki je medtem izdal avtobiografijo z naslovom "Podiram zidove", je hitro pristal. "Imam dober občutek," je dejal, ko je prišel v klub. Glavni razlog, da je sprejel ponudbo, je bil navdih. V Wigan ga je torej pripeljala inspiracija. Slednjo pa v njem vidi tudi Dave Whelan, ki upa, da bo Wigan s pomočjo karizmatičnega Nemca kmalu znova tam, kjer je bil še v lanski sezoni. "Cilj je Premier League. Ni nujno, da že letos. Sčasoma pa," pravi Whelan. Uwe Rösler bo Whelanova visoka pričakovanja začel izpolnjevati v Mariboru. 
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 3
Starejši naprej | Novejši naprej
academ 11.12.2013, 21:36 Prijavi komentar
OK, velja - tebi na ljubo.
vijolcni_bojevnik 11.12.2013, 20:24 Prijavi komentar
počakaj še malo pa bodi od petka dalje na njegovi strani :)
academ 11.12.2013, 16:37 Prijavi komentar
Dober članek, še lepša življenska zgodba. Saj svetovni nogomet, ki je tako zelo množičen pojav jih piše take in podobne vsakodnevno. Samo mediji nam servirajo najraje o tem kakšen gel si je vtrl na glavo Ronaldo, kakšno neumnost je sproduciral Balotelli ali kako je nekdo poveličeval ustaštvo.....Ampak - kakorkoli že: Uwe, sem na tvoji strani. Odslej te bom spremljal tebe in klub.
Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE