Uredništvo    3. junij 2012
Zgodovina evropskih prvenstev, Euro 1984

Slavje galskih petelinov

Organizacijo sedmega evropskega prvenstva je Evropska nogometna zveza (UEFA) zaupala Franciji. Slednja je najboljše nogometaše na Stari celini gostila med 12. in 27. junijem...
SORODNE NOVICE
Anglija dominira... In gol!
28.6.2016 | Mednarodni nogomet
Video: Löw je spet vohal
27.6.2016 | Mednarodni nogomet
Španci začenjajo proti Čehom
13.6.2016 | Mednarodni nogomet
UEFA razdelila 100 milijonov
12.9.2012 | Mednarodni nogomet
Postopek proti štirim
3.7.2012 | Mednarodni nogomet
Casillas: Spoštujmo Italijo
3.7.2012 | Mednarodni nogomet
Organizacijo sedmega evropskega prvenstva je Evropska nogometna zveza (UEFA) zaupala Franciji. Slednja je najboljše nogometaše na Stari celini gostila med 12. in 27. junijem, prav navijači domače reprezentance pa so imeli največ razlogov za veselje. Les Bleus so namreč prvič v svoji zgodovini osvojili lovoriko na enem od obeh velikih tekmovanj. Še drugič zapored se je na evropsko prvenstvo prebilo osem reprezentanc, ki so bile nato razvrščene v dve skupini po štiri. Skozi sito kvalifikacij so se prebile Belgija, Danska, Portugalska, Romunija, Španija, Jugoslavija in Nemčija, medtem ko je bila Francija uvrščena avtomatično. V kvalifikacijah so obstali aktualni svetovni prvaki Italijani, ki so v svoji skupini 5 osvojili celo predzadnje mesto! Naprej se je prebila Romunija, pred Azzurri sta bili še Švedska in Češkoslovaška, na zadnjem mestu pa je končal Ciper. Za še eno razočaranje so poskrbeli Angleži, ki so v skupini 3 izgubili boj z Dansko, medtem ko je za pravo dramo poskrbela Jugoslavija. Slednja je v skupini 4 sicer osvojila prvo mesto, a šele po tem, ko je 21. decembra 1983 na senzacionalen način premagala Bolgarijo. V Splitu je bil do zadnje minute rezultat 2:2, ki bi na EP odpeljal Wales, nakar je gledalce v ekstazo spravil Ljubiša Radanović, ki je z glavo odpeljal Jugoslovane med najboljših osem. "Ljudi moji, da li je to moguće! Ludnica... Ludnica... Ludnica!" se je takrat prek televizijskih sprejemnikov zaslišal glas nepozabnega komentatorja Mladen Delić.


Francozi so leteli na krilih Michela Platinija.

Francozi so se za EP odločili predstaviti tudi maskoto, ki so ji nadeli ime Peno. Slednji je bil seveda petelin, ki je bil oblečen v dresu francoske reprezentance. UEFA se je tokrat odločila za uvedbo polfinala, kar je pomenilo, da sta iz vsake skupine napredovali po dve najboljši reprezentanci. Prav tako so se znebili tekme za tretje mesto, ki je bila na prejšnjih prvenstvih brez pravega naboja, slab pa je bil tudi obisk. Žreb je poskrbel, da so se gostitelji pomerili z Danci, Belgijci in Jugoslovani, v skupini B pa so bili Španci, Portugalci, branilci naslova Nemci in Romuni. Francija je bila brez prave konkurence, saj je na uvodnih treh tekmah trikrat zmagala, zabila devet golov in prejela le dva. Drugo mesto je osvojila Danska, tretja je bila Belgija, zadnja pa Jugoslavija (v reprezentanci sta bila dva Slovenca, in sicer Marko Elsner ter Srečko Katanec), ki je povsem razočarala in izgubila vse tri tekme. Francoski kapetan Michel Platini je že v prvem delu dosegel kar sedem golov, medtem ko sta bila častna jugoslovanska strelca Miloš Šestić in Dragan Stojković. Skupina B je bila precej bolj izenačena, saj so Španija, Portugalska in Nemčija dosegli vsaka po eno zmago, s štirimi točkami pa sta se v polfinale uvrstili reprezentanci z Iberskega polotoka. Na šestih tekmah je padlo le devet golov, na celotnem prvenstvu pa skupno 41 (v povprečju 2.73 na tekmo). Polfinalna obračuna sta bila sila zanimiva - Španci so Dansko premagali šele po enajstmetrovkah, potem ko je odločilni strel z bele točke zapravil Preben Elkjaer, tekma med Francijo in Portugalsko pa se je v Marseillu končala po podaljšku. V slednjem je znova na sceno stopil Platini in s svojim sedmim golom šele v 119. minuti Franciji priigral veliki finale. Prav ta tekma še danes velja za eno najboljših in najbolj zanimivih tekem v zgodovini EP. Platini je bil z devetimi goli najboljši strelec prvenstva; dosegel je šest zadetkov več kot Frank Arnesen z Danske.

Finalna tekma

FRANCIJA - ŠPANIJA 2:0

Na Parku Princev se je 27. junija drenjalo skoraj 50.000 ljudi, večina pa je seveda pričakovala slavje domače reprezentance. Glavni sodnik Vojtech Christov iz Češkoslovaške je začetek tekme zapiskal ob 20. uri, po prvih 45 minutah pa se mreži nista zatresli. V nadaljevanju so Francozi vendarle stopili na plin in v 57. minuti prek koga drugega kot Platinija iz prostega strela tudi povedli. Ko so francoski navijači na tribunah že slavili veliko zmago, je udaril še Bruno Bellone (za reprezentanco je sicer dosegel le dva gola), čeprav je bil pred tem izključen Yvon Le Roux, in postavil končni rezultat finalne tekme. Francija je sicer slavila več kot zasluženo, saj je bila preprosto boljši tekmec. "Neverjetna sreča je bila, ko smo postali prvaki. To, da nam je uspelo pred svojimi navijači, je bila kot češnja na vrhu smetane," se je po prvem naslovu evropskega prvaka smejalo Platiniju. Doslej še nihče ni popravil njegovega uspeha, da bi na enem turnirju dosegel več golov, prav zanimivo pa je, da je Platini pri obeh hat-trickih dosegel po gol z glavo, z levo in tudi desno nogo. Poleg tega je zabil tudi najhitrejši gol na prvenstvu, in sicer v tretji minuti obračuna proti Belgiji.
Komentiraj
OBJAVI
OGLAŠEVANJE