
(foto: Getty Images)
Diego Forlan ni igral v finalu SP, vendar je vseeno osvojil "Zlato žogo". Prestižno priznanje je prvič v zgodovini osvojil igralec, ki prvenstva ni končal med najboljšimi tremi.
David Villa ali
Wesley Sneijder? Morda
Robben?
Xavi? S temi in podobnimi vprašanji si je javnost pred sinočnjim finalom razbijala glavo, ko je razmišljala o najboljšem igralcu svetovnega prvenstva v
Južni Afriki. Tudi strokovnjaki so bili prepričani, da bo najboljši prišel iz vrst enega od obeh finalistov. Toda to se ni zgodilo, kar pa ni vznemirilo praktično nikogar. Pričakovano, kajti
Diego Forlan je bil preprosto tako dober, da bi mu bilo na vrhuncu njegove kariere, po odličnem svetovnem prvenstvu, kar nehumano odvzeti krvavo zasluženo priznanje, ki ga bo v zgodovini nogometa naredilo nesmrtnega. Podobno kot je njegovega rojaka
Alcidesa Ghiggio med nesmrtne zapisal tisti nepozaben zadetek v "finalu" SP leta 1950 proti Braziliji, česar Brazilci še do danes niso pozabili.
(Vele)mojster med mojstri
Diego 'Diegol' Forlan je prestižno priznanje osvojil kot četrtouvrščeni na svetovnem prvenstvu, vendar z zaslugami, kakršnih nima nihče drug. Dvakratni dobitnik "Z
late kopačke" je nosil Urugvaj na svojih ramenih, soigralce in tudi selektorja
Oscarja Tabareza, ki bi brez odličnega napadalca
Atletica iz
Madrida težko videl SP, še manj pa polfinale. Njegovih pet zadetkov je mali Urugvaj skorajda popeljalo v finale in če bi imel še malce več pomoči s strani soigralcev, bi Forlan lahko igral celo v tretjem velikem finalu v letošnji sezoni. Toda tudi kljub poškodbi odlična predstava v t.i. malem finalu proti
Nemčiji je zadostovala za novo veliko priznanje, ki je dokončno postalo njegovo v trenutku, ko je
Elfu zabil prekrasen zadetek z vole udarcem. Kaj takšnega resnično zmorejo le mojstri. In Forlan je mojster - to je v preteklosti že velikokrat dokazal, na tem svetovnem prvenstvu pa le še potrdil. Krepkih 23-odstotkov sodelujočih novinarjev je njegovo mojstrstvo prepoznalo kot najboljšo individualno predstavo na tem svetovnem prvenstvu, kar mu je prineslo "
Zlato žogo".
(foto: Getty Images)
Nagrada "Zlata žoga" je pravzaprav le pika na i
sijajni sezoni, ki jo ima za seboj Diego Forlan. Njegovih 18 zadetkov v španskem prvenstvu, kjer je znal v preteklosti zabiti tudi preko 30 golov, je sicer zadostovalo le za deveto mesto Atletica, vendar je sezono kljub temu končal kot peti najboljši strelec
La Lige. A tudi kot zmagovalec. Atletico iz Madrida je namreč osvojil
ligo Europa, potem ko je Forlan v polfinalu lastnoročno zmlel
Liverpool, v finalu, v katerem je bil proglašen za najboljšega igralca, pa še
Fulham. Doživel je vrhunec pred vrhuncem svoje kariere. Pravi vrhunec njegove kariere je namreč minulo svetovno prvenstvo. "
Za to priznanje se zahvaljujem svojim soigralcem," je na svojem Twitter profilu zapisal skromni Forlan, ki pri enaintridesetih igra najboljši nogomet v svoji karieri. Forlan se ni razvil v tipičnega "eksekutorja" tipa
Wayne Rooney,
Fernando Torres, temveč v za svoj igralni položaj netipičnega "garača", ki pomaga graditi igro, ki zna precizno podati, še bolj precizno zadeti in je povrhu vsega še smrtno nevaren pri izvajanju prostih strelov, ki so navadno v domeni veznih igralcev.
Ferguson je prepoznal talent, Evropa ne
Šele v poznih dvajsetih je Forlan začel izkoriščati enormen potencial, ki ga je sicer že leta 2002 pri njem opazil
Alex Ferguson in ga pripeljal v
Manchester United. V Angliji je Forlan končal kot 'flop' in šele pri
Villarrealu je uspel dokazati, da je Ferguson njegov potencial pravilno ocenil, le razviti mu ga ni uspelo. Vmes je preteklo veliko vode in padlo ogromno zadetkov, danes pa je Diego Forlan v "rangu"
Zinedina Zidana,
Oliverja Kahna,
Ronalda in ostalih nogometnih legend, ki so v preteklosti zaznamovale svetovna prvenstva.
Diego Forlan je pravzaprav preživel podobno usodo kot
Diego Milito. Že nekaj let je igral vrhunsko, redno zabijal, vendar Evropa in svet njegovega talenta nista znala, ali pa ga nista želela prepoznati. Z dvema razlikama - Forlan je vodja urugvajske reprezentance, Milito pa še vedno (morda neupravičeno) zgolj statist v argentinski, Milito igra za Inter, s katerim je osvojil praktično vse in se tako prebil med najboljše, Forlan pa se je med "smetano" dokončno prebil preko reprezentance, s katero je na minulem svetovnem prvenstvu pozitivno presenetil prav vse, verjetno celo samega sebe.