Manchester City svojo zgodovino ločuje na dva velika sklopa: pred vstopom Abu Dhabi Groupa v lastniško strukturo in po njem. Arabski sklad je klub iz povprečnega angleškega prvoligaša z dolgo zgodovino izpadanja in napredovanja med divizijami angleškega nogometa pretvoril v megasilo evropskega nogometa, a nogomet se je na "modri luni" igral tudi pred letom 2008. Tedaj so Cityjevi navijači najbolj slavili Colina Bella, med navijači Cityja poznanega kot The Kinga (kralja – prev.), pa legendarnega nemškega vratarja Berta Trautmanna, kateremu bo v letu 2019 posvečen celo biografski film z naslovom "The Keeper" (Vratar – op.a), še starejši pristaši Cityja pa so se navduševali nad Petom Dohertyjem, ki je bil glavna "faca" kluba še v času pred drugo svetovno vojno.
Po letu 2008 City ni bil več podvržen naključjem, da bi v njegovih vrstah pomotoma pristal kakšen vrhunski igralec, temveč je nogometni trg zasul z milijardami evrov in kupoval (in še kupuje) vse kar najboljšega denar lahko kupi. Prihajali so veliki in pregrešno dragi zvezdniki, prihajali so čudežni dečki z vseh koncev sveta in prihajali so igralci, ki so osvajali največje lovorike na svetu, med takšnimi pa so si posebno mesto v zgodovini kluba izborili trije prav posebni igralci – vezist Yaya Toure, španski maestro David Silva in igralec, ki ga lahko brez zadržkov in obotavljanja razglasimo kot največjega v zgodovini kluba.
Sergio Kun Aguero je leta 2011 v City prestopil kot velika zvezda madridskega Atletica, zato njegov uspeh na Etihadu nikakor ni kakšno posebej veliko presenečenje. Osem let kasneje je navkljub nenehnemu spogledovanju z odhodom domov ali vsaj nazaj v Španijo pri Aguero marsikaj tako, kot je bilo leta 2011, ko se je začela njegova otoška epopeja – še vedno mreže trese kot za stavo in še vedno je njegovo komuniciranje v angleščini omejeno zgolj na najbolj osnovne fraze. Sergio Aguero se v City in angleški slog življenja morda nikoli ni zares vklopil in za razliko od svojega rojaka Pabla Zabalete pred njim bržčas ne bo kakšne posebne medijske kariere, a vendar je Kun za City prav to, kar je Thierry Henry pomenil za Arsenal. Neponovljiva, edinstvena in nenadkriljiva legenda.
Minuli konec tedna je Aguero s hat-trickom pokopal Chelsea in se na večni lestvici avtorjev hat-trickov v Premier League izenačil z Alanom Shearejem. Oba sta jih dosegla točno 11, za njima pa sledijo Robbie Fowler z devetimi, Michael Owen, Harry Kane in Thierry Henry, ki so jih zbrali osem, Wayne Rooney s sedmimi in Luis Suarez s šestimi. Aguero se je obenem na vrhu lestvice strelcev izenačil z Mohamedom Salahom in bo znova odločno napadel naslov prvega strelca prvenstva, prvenstveni teden, ki se je zanj končal s fantastično zmago proti Chelseaju, pa je dopolnil še z nazivom najboljšega prvenstvenega strelca Cityja vseh časov.
Aguero je bil že prej najboljši strelec Cityja v zgodovini kluba, z včerajšnjimi tremi goli pa je presegel dosežek Erica Brooka, ki je do leta 1940 za City dosegel 158 prvenstvenih zadetkov. Aguero jih po novem v Premier League dosegel 160, skupno pa je za City zabil kar 222 golov in sicer jih je 35 dodal v ligi prvakov, 17 v FA pokalu, 8 v ligaškem pokalu in dva na ostalih uradnih tekmovanjih.
Aguero je velikan Premier League, ki ima žal pomembno lepotno napako. Svoje veličino kaže zgolj na igrišču, saj nikoli ni niti približno dosegel takšne stopnje integracije v svoj klub in okolje kot ikone ostalih velikih angleških klubov, številni pa bi tudi pripomnili, da je svoje mojstrstvo žal prodal napačnemu klubu …