Tine Zupan   5. december 2017
Mura je jesenski prvak 2. SNL

Mura: stabilnost pred evforijo

Po jesenskem delu 2. SNL je na vrhu lestvice klub, ki ga zelo pogreša tudi Prva liga. Mura je simbol Prekmurja, večni suženj prevelikih pričakovanj in preambicioznih funkcionarjev. Je tokrat drugače?
SORODNE NOVICE
Reprezentanca se poslavlja od ...
8.12.2017 | Slovenski nogomet
Slovenija v prvem bobnu lige C
7.12.2017 | Slovenski nogomet
Ricardinho čaral v Stožicah
7.12.2017 | Slovenski nogomet
Rudi Zavrl: Prav je, da je sel...
6.12.2017 | Slovenski nogomet
IFFHS: Damir Skomina sedmi na ...
5.12.2017 | Slovenski nogomet
Kavčič je logičen in hraber iz...
5.12.2017 | Slovenski nogomet
(foto: Facebook stran Black Gringos)
Mura je tam, kjer so jo mnogi pričakovali in želeli. Po jesenskem delu prvenstva v 2. SNL je zasedla vrh lestvice in na trimesečni zimski premor odšla s sedmimi točkami prednosti pred prvim zasledovalcem Dravo.
 
Mura je dominirala v vseh statističnih podatkih: ima največ točk, največ zmag, najboljši napad in najboljšo obrambo ter še prvega strelca lige. Položaj na lestvici torej povsem realno opisuje trenutna razmerja v drugoligaški konkurenci.
 
Druga liga se je letos premierno predstavila z novim formatom, Nogometna zveza Slovenije pa je s 16-članskim tekmovanjem zadela v polno. Liga je pridobila v smislu zanimivosti, številni pomembni centri slovenskega nogometa so se vrnili na zemljevid, televizijski prenosi pa so dodali k prepoznavnosti.
 
Šimundža prinesel resnost
Mura v današnji reinkarnaciji je bila že pred začetkom sezone glavna atrakcija lige, ekipa pa je pokazala, da ima poleg pompa tudi vsebino. Po nekaterih trenerskih tavanjih v nižjih ligah je imel klub dovolj privlačnost in denarja, da je lahko na klop posadil priznano trenersko ime, kot je Ante Šimundža. Nekdanji trener Maribora je s svojim tretjim prihodom v Mursko Soboto projektu dodal še nekaj dodatne resnosti, njegovo dveletno čakanje na pravo ponudbo po odhodu iz Ljudskega vrta pa veliko pove o krutosti trenerskega poklica. Čeprav je Maribor vodil v Ligi prvakov, pravega zanimanja za njegove trenerske vrline ni bilo.
Ante Šimundža
(foto: SPS)
Pod njegovim vodstvom ni bilo nič prepuščeno slučaju. Črno-beli so silovito štartali v sezono in v prvih 11. krogih, do presenetljivega edinega jesenskega poraza doma s Krko, devetkrat zmagali. Tudi spodrsljaj proti Novomeščanom ni pustil posledic. Mura je sezono končala v rušilni formi s petimi zaporednimi zmagami ob gol razliki 14:2. Pomembni gostujoči zmagi pri konkurentih za vrh lestvice Dravi in Radomljam sta v zadnjem mesecu jesenskega dela potrdili, da je Mura korak pred konkurenco.
 
To omogoča dobro selekcioniran in širok igralski kader, v katerem prevladuje prekmurski pridih. Že tisto najbolj uspešno obdobje Šimundže na klopi je na sceno izstrelilo domače produkte. V sezoni 2011-12 je Mura osvojila končno tretje mesto in je v hrbet gledala le dominantnemu prvaku Mariboru, ki je naslov osvojil z 20 točkami naskoka pred Olimpijo, pri kateri je sezono kariere odigral Dare Vršič. Mura je takrat ob pomoči izkušenih Fabijana Cipota in Damjana Ošlaja uveljavila Erika Janžo, Damjana Boharja in Žigo Kousa, z 20 goli pa je v napadu blestel Nusmir Fajić.
 
Kous je danes v podobni vlogi kot Ošlaj in Cipot pred več kot petimi leti. V Fazanerijo se je vrnil po neprepričljivi karieri pri Domžalah in Celju in doma našel samega sebe. Podobno so se odločili tudi nekateri znani in pol-znani obrazi iz zadnjega prvoligaškega obdobja, kot so Arpad Vaš, Nino Kouter in Dejan Kurbus. Mura je nekoč vse te igralce ob pregovorni plačni nedisciplini razočarala in izgubila praktično zastonj. V novem projektu pa so prepoznali več resnosti in dolgoročnega potenciala.
 
Atomski črno-beli napad
A vendar so ob povratnikih, ki prinašajo stabilnost, glavni protagonisti v trenutni Murini zasedbi novinci na sceni. Brez konkurence je prvo ime ekipe in celotne druge lige krilni napadalec Luka Bobičanec, 24-letni Hrvat, ki je bil do letošnje sezone širše povsem neznano ime. Leta je neusmiljeno tresel v nižjih ligah na obeh straneh slovensko-hrvaške meje, v tej sezoni pa dočakal popolno eksplozijo. Bobičanec ni le prvi strelec lige, je avtor dolge vrste spektakularnih golov, ki jih površen pogled na statistiko ne razkriva. S svojo nogometno kakovostjo bi nedvomno lahko bil podobno ploden tudi v slovenski prvi ligi, a zna se zgoditi, da jo bo obšel, saj se v prekmurskih krogih šušlja, da bi lahko prvi strelec druge lige že pozimi odšel v tujino. Mura je z njim sicer prejšnji mesec podaljšala pogodbo, a bi ob pravi ponudbi to seveda hitro postalo nepomembno. Odhod Bobičanca bi resno ogrozil klubske ambicije v drugem delu sezone.
 
Trener Šimundža se nad napadalnim delom svoje ekipe res ne more pritoževati. Na voljo ima ofenzivni trio, ki lahko vsakemu nasprotniku v drugi ligi natrese večje število golov. Poleg Bobičanca imata glavni vlogi spredaj Rok Sirk in Amadej Maroša, prvi je dosegel devet golov, drugi sedem. Sirk je koroški napadalec, ki je kadetsko in mladinsko ligo igral pri Mariboru, kasneje pa nastopal in zabijal tudi za nekdanjo B ekipo vijoličastih v tretji ligi. Maroša na drugi strani je Murin otrok, ki se je v Fazanerijo vrnil po nekajletnem vmesnem obdobju pri Beltincih.
 
Za drugo ligo je nadstandardna tudi Murina zvezna vrsta. Kepaten Alen Kozar je tisti, ki drži vse konce igre v svojih rokah na sredini igrišča. Tudi on se je kot mnogi Murini proizvodi zaradi pomanjkanja perspektive doma moral prebijati drugje, pri Aluminiju pa je v sezoni 2015-16 že prvič okusil drugoligaški nogomet. V zvezni vrsti je njegov partner Mariborčan Nik Lorbek, nekdaj izvrsten mladinski igralec in član vseh mlajših reprezentančnih selekcij, za katerega pa v Ljudskem vrtu ni bilo prostora. Kozar in Lorbek pri 22 in 21 letih predstavljata obetavno kombinacijo v zvezni vrsti.
 
Transparentnost pred evforijo
Po dveh finančnih zlomih kluba v zadnjem desetletju, se navijači zagotovo ne bodo smeli prehitro vdajati evforiji, ki jo lahko v Fazaneriji - to nas uči zgodovina - zaneti že najmanjša iskrica. Muri lahko stabilnost prinese le urejen poslovni model, ki s pomočjo ruskega denarja trenutno funkcionira brezmadežno. Zagotovo pa bo pozitiven trend potrebno nadaljevati ob prehodu iz druge v prvo ligo. Takrat bo potrebnega še več denarja in predvsem več razsodnosti. Za Murino perspektivo sta nujni stabilnost in vodstvena kredibilnost. Za zdaj je o ozadju Murinih financerjev premalo znanega, po blaznosti nekdanjega predsednika Miroslava Topića, ki je ponujal ukrajinske, nizozemske, nigerijske in angleške investitorje - manjkali so samo še potencialni partnerji z Marsa - pa si navijači zaslužijo več transparentnosti in konkretnih smernic.
 
Zagotovo pomaga, da se bo Mura lahko še naprej zanašala na svoj kader. S to sezono sta se namreč v prvo slovensko ligo v svojih kategorijah vrnili tudi mladinska in kadetska ekipa kluba. Uveljavljanje lastnega podmladka bo tudi navijačem dalo več upanja, da je zgodba tokrat vendarle drugačna. Usoda za Slovenijo tako strateško pomembnega kluba, kot je Mura, pač ne sme biti v rokah peščice preambicioznih funkcionarjev brez kakršnekoli srednjeročne vizije. Tako je bilo v preteklosti, lahko le upamo, da se zgodba ne bo več ponavljala. Morda pa gre, po dveh propadih kluba, v tretje vendarle rado.
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 6
Starejši naprej | Novejši naprej
float like a butterfly sting like a bee 5.12.2017, 19:36 Prijavi komentar
Mura mora bit v prvi ligi, tu je Muri mesto. Upam samo res, da bodo v dobrih rokah. Naj bo prvo sezono borba za goli obstanek, naj bo tko par let. Potem se bo situacija stabilizirala. Sam ne it z glavo čez zid
UNHOLY CULT 5.12.2017, 17:58 Prijavi komentar
glede mure je trenutno vse lepo in prav,toda zgodovina kluba je klavrna. zmaga pa, še potencialni partnerji z marsa
trikotna glava 5.12.2017, 17:35 Prijavi komentar
yyyeb - Olimpija ima tako povprečje, ker ko je 500 gledalcev na tekmi, oni napišejo 1500 ali 2000. Če bi pisali pošteno oz. resnično, bi Olimpija iela dosti manjše povprečje, kot ga ima sedaj.
yyyeb 5.12.2017, 16:06 Prijavi komentar
letos ima olimpija najvišje povprečje gledalcev. 3.544 namreč. maribor ima 3.089. močno dvigneta debrija povprečje. vse ostalo je bolj bogo.
šikimiki 5.12.2017, 15:20 Prijavi komentar
To je dobro za SLO nogomet, plus tega je Prekmurje velik bazen igralcev... Matech, v MB imamo toliko gledalcev...
Matech 5.12.2017, 14:48 Prijavi komentar
Vrača se Mura! Pa tudi povprečje 3000 gledalcev na tekmo, nekaj kar nima noben prvoligaš.
Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE