Klemen Kos   4. december 2018
Zlata žoga Luke Modrića v kontekstu prostora in časa

Modrić uresničil 60-letne jugoslovanske sanje

Ogledali smo si, kaj Zlata žoga Luke Modrića pomeni v kontekstu časa in skupnega prostora na področju nekdanje Jugoslavije. Kdo je bil doslej najbližje, kje so na večni lestvici Slovenci, kdo je najuspešnejši med njimi?
SORODNE NOVICE
UEFA objavila 50 kandidatov za...
10.12.2018 | Mednarodni nogomet
De Jong, pusti PSG in raje izb...
10.12.2018 | Mednarodni nogomet
Gallardo: Naslednja postaja ev...
10.12.2018 | Mednarodni nogomet
River po zmagi vseh zmag odhaj...
10.12.2018 | Mednarodni nogomet
V Buenos Airesu so divjali nav...
10.12.2018 | Mednarodni nogomet
Marko Nunić je zabil najbolj p...
10.12.2018 | Mednarodni nogomet
Dragan Džajić se je kar sedemkrat znašel med dobitniki točk za Zlato žogo. (foto: uradna spletna stran kluba)
France Football zlato žogo oziroma Ballon d'Or podeljuje od leta 1956 naprej, ko je bil prvi dobitnik tega žlahtnega priznanja mitski Anglež Sir Stanley Matthews, ki je za pičle tri glasove premagal še bolj mitskega Argentinca Alfreda di Stefana. Na prvem seznamu dobitnikov točk ni bilo nobenega nogometaša iz tedanje Jugoslavije, a se je to zelo hitro spremenilo.

Prvi Jugoslavan na lestvici dobitnikov točk je bil leta 1957 tedanji napadalec Partizana Miloš Milutinović, ki je prejel štiri točke in zasedel štirinajsto mesto. Pri tem seveda velja poudariti, da so do leta 1995 točke lahko prejemali le nogometaši, rojeni v Evropi, zato rezultatov med obdobjema pred tem in za tem ne moremo primerjati.

Prvi se je med deseterico leta 1961 zavihtel legendarni Dragoslav Šekularac, ki je zasedel deseto mesto, prvi Jugoslovan, ki se je uspel prebiti v samo evropsko smetano pa je bil Dragan Džajić, ki je v izboru leta 1968 zasedel sijajno tretje mesto. Največjega nogometaša Crvena zvezde vseh časov sta prehitela le tedanja člana Manchester Uniteda George Best in Bobby Charlton, Džajić pa se je skupno med dobitnike točk zavihtel kar sedemkrat, kar je še dandanes z naskokom največ med vsemi nogometaši, ki so rojeni na področju nekdanje Jugoslavije.

Za slovenski nogomet  je prvo pomembno leto 1974, ko je Branko Oblak dobil eno točko, zasedel devetnajsto mesto in postal sploh prvi slovenski nogometaš, ki je prejel točke v izboru za Zlato žogo. Leto dni kasneje je Oblak ponovil uspeh in se zavihtel na odlično enajsto mesto, novinarji pa so mu tedaj namenili celo devet točk.

Predrag Mijatović
(foto: Getty Images)


Za jugoslovanski nogomet je bilo najbolj bleščeče leto 1991, v katerem izjemen uspeh v izboru za Zlato žogo lahko pripišemo predvsem dejstvu, da je Crvena zvezda osvojila naslov evropskega prvaka. Tedaj je zlato žogo sicer z velikansko prednostjo osvojil Francoz Jean-Pierre Papin, drugo mesto pa so si razdelili kar trije nogometaši in sicer Lothar Mathaus, Darko Pančev in Dejan Savičević. Uspeh je dopolnil Robert Prosinečki, ki je zasedel peto mesto.

Po razpadu Jugoslavije je prvi večji dosežek uspel nekdanjemu odličnemu hrvaškemu napadalcu Alenu Bokšiću, ki je v izboru leta 1993 zasedel četrto mesto, v letih 1997 in 1998 pa sta "jugosa" kar dvakrat zapovrstjo zasedla drugo mesto. Leta 1997 je Črnogorec Predrag Mijatović zaostal le za Brazilcem Ronaldom, leto kasneje pa je Hrvat Davor Šuker zasedel drugo mesto za Francozom Zinedinom Zidanom.

Leta 1999 se je prvič na seznam uvrstil Zlatko Zahović, ki je kot član Olympiacosa  zasedel štirinajsto mesto z devetimi točkami, leto dni kasneje pa je že kot član Valencie osvojil še dvanajsto mesto. Leta 2000 je bila Zahovićeva uvrstitev na lestvici z vidika slovenskega nogometa sploh posebna, saj je bil Zahović tedaj edini nogometaš s področja nekdanje Jugoslavije, ki se je znašel med prejemniki točk v izboru za Zlato žogo.

Po Zahoviću je sledil dolg mrk z nekaj bolj ali manj častnimi izjemami, nasploh pa bi lahko obdobje 2000 – 2015 označili kot precej sušno, saj se v tem obdobju niti en nogometaš iz držav naslednic Jugoslavije ni uspel prebiti med najboljših deset. Leta 2017 je spremembe nakazal Luka Modrić s petim mestom, včeraj pa mu je uspel veliki met, ki ima ob pogledu v zgodovino še toliko bolj posebno vrednost. To bo na koncu koncev dediščina izjemnega Hrvata, ki je tako presegel omejitve prostora in časa ter se z zlatimi črkami v zgodovino vpisal kot najbolj sijoča nogometna legenda iz teh prostorov.

Zlatko Zahović Valencia
(foto: Getty Images)



-    Največ jugoslovanskih uvrstitev med prejemnike točk za Zlato žogo:

7 – Dragan Džajić (Crvena zvezda / Bastia) v letih 1968, 1969, 1970, 1971, 1972, 1937 in 1975
4 – Dejan Savičević (Crvena zvezda / AC Milan) v letih 1988, 1991, 1994 in 1995
3 – Dragan Stojković (Crvena zvezda / Marseille) v letih 1988, 1989 in 1990
3 –Predrag Mijatović (Real Madrid) v letih 1996, 1997 in 1998
3-  Davor Šuker (Sevilla / Real Madrid) v letih 1995, 1996 in 1998
3 – Dragoslav Šekularac (Crvena zvezda) v letih 1960, 1961 in 1962
3- Luka Modrić (Real Madrid) v letih 2016, 2017 in 2018
2 – Milan Galić (Partizan) v letih 1962 in 1965
2 – Branko Oblak (Hajduk / Schalke) v letih 1974 in 1975
2 – Safet Sušić (Sarajevo / Paris Saint Germain) v letih 1979 in 1983
2 – Vladimir Petrović Pižon (Crvena zvezda) v letih 1980 in 1981
2 – Robert  Prosinečki (Crvena zvezda) v letih 1990 in 1991
2 – Alen Bokšić (Lazio / Juventus) v letih 1993 in 1996
2 – Zvonimir Boban (AC Milan) v letih 1994 in 1995
2 – Zlatko Zahović (Olympiacos / Valencia) v letih 1999 in 2000
2 – Nemanja Vidić (Manchester United) v letih 2008 in 2009
2 – Edin Džeko (Wolfsburg / Roma) v letih 2009 in 2017
2 – Ivan Rakitić (Barcelona) v letih 2015 in 2018
2 – Jan Oblak (Atletico Madrid) v letih 2017 in 2018

-    Deset najvišjih jugoslovanskih uvrstitev v izboru za Zlato žogo:

Prvo mesto: Luka Modrić (Real Madrid), leta 2018
Drugo mesto: Darko Pančev (Crvena zvezda), leta 1991
Drugo mesto: Dejan Savičević (Crvena zvezda), leta 1991
Drugo mesto: Predrag Mijatović (Real Madrid) , leta 1997
Drugo mesto: Davor Šuker (Real Madrid), leta 1998
Tretje mesto: Dragan Džajić (Crvena zvezda) , leta 1968
Četrto mesto: Dragoslav Šekularac (Crvena zvezda), leta 1962
Četrto mesto: Alen Bokšić (Lazio), leta 1993
Peto mesto: Robert Prosinečki (Crvena zvezda), leta 1991
Peto mesto: Luka Modrić (Real Madrid), leta 2017
 
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 6
Starejši naprej | Novejši naprej
Zmagovalec 5.12.2018, 08:55 Prijavi komentar
modric je dobr, ampak niti priblizno najboljsi na svetu. Neglede kater kriterij vzames ni najboljsi. Realno je najboljsi ali messi ali pa ronaldo, drugi niso niti priblizno na njunem nivoju. Zalostno, da se v danasnjem sportu, ne izpelje ena stvar, brez floskul v ozadju
yyyeb 4.12.2018, 20:56 Prijavi komentar
karantansko analizo hočem jaz. šalim se. meni je ta jugo lestvica zanimiva.
Ronnie_10 4.12.2018, 18:49 Prijavi komentar
Dejte še za Avstroogrsko podobno analizo naredit.
mstegar 4.12.2018, 17:03 Prijavi komentar
Nazasluženo, če kdo si jo je zaslužil Varan, k ije osvojil svetovno, ne pa modrič. Ta nagrada je izgubila smisel.
peacemaker1 4.12.2018, 12:31 Prijavi komentar
...bravo..;)
Alario 4.12.2018, 12:16 Prijavi komentar
Čestitke Luka!
Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE