
(foto: //)
Skrbnik Nostalgije Miha Zupan nas tokrat opominja na stoletnico ljubljanske Olimpije, ki je potomka pokojnega Primorja. Ljubljanski klub ima bogato zgodovino, a se z njo ne ukvarja pretirano.
V soboto, 8. maja 1920, se je v ljubljanskemu časniku
Jugoslavija pojavila tale notica: "
Vabimo vse Primorce, prijatelje športa k obilni udeležbi ustanovnega občnega zbora športnega kluba Primorje, ki se vrši v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri v posebni sobi kavarne Zvezda."
In res je bil naslednjega dne v "posebni sobi kavarne Zvezda" v Kazini na Kongresnem trgu ustanovljen
Sportni klub Primorje. Prvi predsednik je postal poslovnež
Franc Batjel, lastnik tovarne koles in otroških vozičkov. Za klubske barve so izbrali črno-belo kombinacijo. Vsi ustanovni člani so bili iz primorske diaspore v Ljubljani in prvih nekaj let je bil klub ekskluzivno primorski.
Primorje je leta 1921 dobilo svoje prvo igrišče. Za Bežigradom, čez cesto od današnjega
Plečnikovega štadiona (kjer je danes bencinska črpalka) je zrasel za tiste čase zelo moderen objekt. Klub je rasel in se razvijal in postal trn v peti vodilnemu ljubljanskemu klubu –
Iliriji. Njuno rivalstvo je preraslo v pravo sovraštvo in njuni derbiji so bili dogodki o katerih je govorila vsa Ljubljana.
Leta 1925 je ljubljanska univerza razpustila svoj športni klub
Ljubljanski akademski sportni klub (LASK) in vsi njegovi člani so prestopili v vrste Primorja, ki si je nadelo nov naziv:
Akademski sportni klub Primorje. S tem so se črno-beli odmaknili od svojih primorskih korenin in postali bolj "ljubljanski".
Po dolgoletni dominaciji Ilirije je Primorje v sezoni 1927/28 prvič osvojilo naslov prvaka v ljubljanski skupini
Prvenstva LNP in z zmago nad I. SSK Mariborom tudi prvi naslov slovenskega prvaka. Uspeh so ponovili tudi v naslednji sezoni. V prvi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja se je Primorje uveljavilo kot vodilni ljubljanski in slovenski klub. Po kvalifikacijski zmagi nad Ilirijo je sodelovalo tudi v prvem enotnem jugoslovanskem prvenstvu leta 1933. V konkurenci enajstih klubov so črno-beli zasedli solidno osmo mesto.
Zaradi
velike gospodarske krize, ki je sledila borzni katastrofi leta 1929, je bila prva polovica tridesetih zelo težka za slovenski nogomet. V Ljubljani so se pojavile težnje po združitvi obeh največjih klubov, vendar je bilo rivalstvo preveliko. Čeprav se je ustanovitev SK Ljubljane aprila 1936 prikazovala kot združitev Primorja in Ilirije, pa temu v resnici ni bilo tako. Ilirija je namreč svojo nogometno sekcijo ukinila in razpustila, nogometna sekcija Primorja pa se je odcepila od matičnega športnega društva in se preimenovala v
Sportni klub Ljubljana.
To potrjujejo tudi članki iz tega obdobja. Slovenski dom: "
Ilirija je svojo nogometno sekcijo razpustila in ni prišlo do fuzije Ilirije in Primorja, temveč je ASK Primorje samo izpremenilo svoje ime in zaradi tega Ljubljana formalno ni noben pravni naslednik SK Ilirije." Jutro: "
Te besede so nam silile v pero, ko smo zvedeli o vsebini brzojavke Jugoslovenskega nogometnega saveza, ki veli, da je Ilirija črtana iz seznama in da se dovoli Primorju, da spremeni svoje ime v SK Ljubljana."
Ko je leta 1990 Andrej Stare pisal knjigo 80 let korenin NK Olimpija je prišel do
napačnega sklepa, da sta zaradi združitve tako Ilirija kot Primorje predhodnika Olimpije. Zaradi te zmote je dal takratni predsednik
Ivan Zidar leta 1991 v nov grb letnico ustanovitve Ilirije, torej 1911. Do takrat je Olimpija za svojo ustanovno letnico smatrala 1945, ko je bilo ustanovljeno
Fizkulturno društvo Svoboda, ki pa je od predvojne SK Ljubljane prevzelo vse igralce, igrišče za Bežigradom, klubske barve in seveda navijaško bazo.
Tudi današnja Olimpija, pravno ustanovljena leta 2005, ima v grbu letnico Ilirije. Morda bi bil že čas, da se popravi ta zgodovinska zmota in se klub končno zave svojih pravih korenin. Teh so se vsekakor zavedali akademiki, ki so na ljubljanski univerzi leta 1955 ustanovili
Akademsko športno zvezo Olimpija, saj so za svoje barve vzeli barve Primorja – črno-bele. Ko se je bežigrajski klub po več spremembah imena leta 1962 vključil v Akademsko športno zvezo Olimpija, je dobil prvič po letu 1936 nazaj tudi svoje tradicionalne barve, torej črno-bele, ki so bile nato zaščitni znak kluba do leta 1969.
9. maj 1920 bi lahko Olimpija obeležila kot datum svoje ustanovitve, danes posledično svojo stoletnico, a se v tem trenutku klub seveda ubada s povsem drugimi težavami. Zgodovinska dejstva niso prav visoko na spisku prioritet trenutnega vodstva.