(foto: Getty Images)
Kar pet klubov izven madžarskih meja obvladuje kapital, ki je posredno povezan z madžarsko vlado. Nafta je zdaj končno v prvi ligi, lahko pričakujemo investicije po vzoru iz Osijeka, TSC, DAC in Sepsija?
Z uvrstitvijo lendavske Nafte v prvo slovensko ligo ima Madžarska zdaj svoj klub v vseh prvoligaških tekmovanjih svojih sosednjih držav razen Avstrije in Ukrajine. Politika finančne pomoči klubom iz krajev z občutno madžarsko manjšino je obrodila sadove. Na Hrvaškem Orbanova vlada sponzorira Osijek, v Srbiji TSC iz Bačke Topole, v Romuniji Sepsi OSK, na slovaškem pa DAC iz Dunajske Strede.
"Šport je naš skupni jezik, šport nas združuje," je leta 2018 ob odprtju nogometne akademije v Dunajski Stredi rekel madžarski premier Viktor Orban. "Madžarska vlada bo zato podpirala ustanovitev akademij po vsej karpatski kotlini." Po podatkih, ki jih je zbrala nevladna organizacija Atlatszo, je Orban do leta 2022 na območja, kjer živi madžarska manjšina, kanaliziral skoraj 50 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.
Dunajska Streda, oziroma madžarsko Dunaszerdahely, je manjše mesto na jugozahodu Slovaške z nekaj manj kot 23.000 prebivalci, od katerih je kar 72% madžarske narodnosti. Pred prvo svetovno vojno je bilo mesto del Madžarske v okviru Avstro-Ogrske monarhije, po Trianonski pogodbi pa je pripadlo Češkoslovaški. Nogometni klub DAC (Dunaszerdahelyi Atlétikai Club) je eden od temeljev lokalne skupnosti. Od leta 2014, ko ga je prevzel in začel financirati Orbanov prijatelj Oszkar Vilagi, podpredsednik madžarskega naftnega giganta MOL, je DAC postopoma postal eden najbolje vodenih in najuspešnejših klubov na Slovaškem. Klub je v obdobju 2015-19 dodobra prenovil štadion. Renovacija je stala 22 milijonov evrov.
Navijači DAC-a, ki je bil v zadnjih dveh sezonah drugi za nedosegljivim Slovanom, skandirajo v madžarščini, pojejo madžarsko državno himno in mahajo z madžarskimi zastavami. To pri navijačih drugih slovaških klubov vzbuja odpor in sovraštvo. Tudi slovaška vlada ne gleda z naklonjenostjo na to početje in je leta 2019 sprejela zakon, da je prepevanje tuje državne himne prepovedano. Tudi sicer južna Slovaška z večinsko madžarsko populacijo ne dobiva prav veliko finančne podpore od države. Zato pa dobiva veliko denarja od Orbanove vlade. Vendar je ta pomoč selektivna, saj gre denar samo Orbanovim ideološkim in poslovnim "prijateljem", med katerimi je tudi že omenjeni predsednik DAC-a Vilagi.
Podobna zgodba se odvija tudi v transilvanskem mestecu Sfantu Gheorghe (Sveti Jurij, oziroma Sepsiszentgyörgy po madžarsko), ki leži v osrednji Romuniji. Mesto ima 50.000 prebivalcev, od katerih je 74% madžarske narodnosti. Nogometni klub, s katerim je predlani v kvalifikacijah za konferenčno ligo igrala tudi Olimpija, sta leta 2011 ustanovila Laszlo Dioszegi in David Kertesz. Izbrala sta madžarsko ime Sepsi in akronim v čast prejšnjega kluba OKS (Olt Sport Klub). Klub se je v zgolj nekaj letih iz pete lige prebil v prvo, predvsem zaradi izdatne finančne pomoči Orbanove vlade, ki je v Sepsi vložila šest milijonov evrov in pomagala zgraditi moderen štadion, ki je bil odprt leta 2021.
Sepsi je v zadnjih letih osvojil dva romunska pokala in dva superpokala, kar je še dodatno podžgalo sovraštvo do tega kluba s strani navijačev drugih romunskih moštev. Zloglasni lastnik FCSB Gigi Becali, je leta 2022 izjavil: "Uničili bomo vse, kar je povezano z njimi. Ne bom dovolil, da osvojijo naslov prvaka; zaustavili bomo Orbana." Ko je Sepsi maja 2023 po zmagi nad Universisateo iz Cluja po enajstmetrovkah osvojil svojo drugo pokalno lovoriko, mu je javno čestital tudi madžarski premier osebno: "Gremo Sepsi! Čestitke Laszlo! Uspelo ti je!" V čestitki je Orban poimensko izpostavil lastnika Laszla Dioszegija in dal jasno vedeti, da je to "njegov človek".
Bačka Topola (madžarsko Topolya) je mesto na severu Vojvodine z nekaj več kot 14.000 prebivalci, od katerih je več kot polovica (skoraj 60%) Madžarov. Lokalni klub TSC (Topolyai Sport Club) je bil ustanovljen že leta 1913, ko je bila regija še del Madžarske, po prvi svetovni vojni pa je Vojvodina pripadla Jugoslaviji. Klub je v svoji zgodovini večkrat spremenil ime, največ uspehov v jugoslovanskem obdobju pa je zabeležil pod imenom AIK v prvi polovici osemdesetih, ko je igral v drugi zvezni ligi. Leta 2013, ob stoletnici, so si povrnili originalno madžarsko ime.
Vzpon kluba iz nižjih lig se je začel z madžarskim pokroviteljstvom in leta 2019 se je TSC prvič v zgodovini uvrstil v prvo srbsko ligo. Za potrebe tega podviga je madžarska vlada vložila neverjetnih 30 milijonov evrov. Toda za razliko od Slovaške in Romunije, v Srbiji ta projekt ni naletel na splošno zgražanje. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v številnih pogledih ideološko zelo blizu Viktorju Orbanu, zato ni čudno, da sta njuni državi v odličnih odnosih. "Madžarski narod smatra srbski narod za bratskega," je lani ob ratifikaciji strateškega sporazuma med državama izjavil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.
Ob začetku projekta se je uprava sestala z organiziranimi navijači in jih prosila, naj ne poudarjajo madžarskega porekla, kar je doseglo svoj namen. Mediji in splošna nogometna javnost z naklonjenostjo gledajo na TSC, tako da podobnih scen kot na Slovaškem in v Romuniji na štadionu ni. Na svečani otvoritvi nogometne akademije, v katero so madžarski davkoplačevalci vložili 9,5 milijona evrov, je bil prisoten tudi Orban, ki je povedal: "Zakaj smo vložili v Srbijo? Tukaj živi veliko Madžarov, mi pa smo zainteresirani za uspehe Madžarov po vsem svetu."
Nekoliko drugačna pa je zgodba Osijeka, ki je z nekaj manj kot 100.000 prebivalci četrto največje mesto na Hrvaškem. V mestu je samo en odstotek Madžarov, velika večina hrvaških državljanov madžarskega rodu pa živi v Baranji. NK Osijek ob Dinamu, Hajduku in Rijeki spada v veliko četverico hrvaških nogometnih klubov, vendar se to v rezultatih pred letom 2016 ni kaj prida poznalo. Takrat pa je večino delnic kluba kupil lokalni podjetnik Ivan Meštrović v sodelovanju s svojim madžarskim partnerjem Lorincom Meszarosom, po lestvici Forbes tretjim najbogatejšim Madžarom in tesnim Orbanovim zaveznikom.
Meštrović je po nekaj letih svoj delež prepustil Madžarom, ki so v malo manj kot desetletju po besedah trenutnega predsednika kluba Ferenca Sakalja v klub vložili 150 milijonov evrov, vključno z gradnjo modernega štadiona Opus Arena za 13.000 gledalcev, ki je bil po več zapletih končno odprt julija 2023. Gradila so ga seveda madžarska podjetja, stal pa je 70 milijonov evrov, torej približno polovico celotnega vložka. Madžarsko bogastvo pa v konkurenci nedosegljivega Dinama lovorik ni prineslo. Še najbližje je bil Osijek v sezoni 2020/21, ko je osvojil drugo mesto.
Kako bo z Nafto, bomo šele videli. V preteklosti je bilo v gradnjo nogometne akademije v Lendavi vloženega veliko madžarskega davkoplačevalskega denarja, če bo Orbanova vlada zainteresirana tudi za vzdrževanje prvoligaškega proračuna, pa ta trenutek še ni povsem jasno. Glede na majhen denar, ki se vrti v slovenskem nogometu v primerjavi z romunskim, srbskim, hrvaškim in tudi slovaškim nogometom, to za Madžare ne bi smel biti prehud zalogaj, toda ambicij za kaj takšnega v Sloveniji zaenkrat še niso pokazali.
Madžarska vlada je bila pred kratkim, prek OTP banke, domnevno zainteresirana tudi za nakup Olimpije, vendar trenutno nič ne kaže, da bi bil Adam Delius pripravljen prodati klub.