Miran Zore   3. december 2018
Slovenija začenja na dnu, a z optimizmom

Matjaž Kek bo nehote živel Katančeve sanje

Izhodišče Slovenije za kvalifikacije za Euro 2020 je slabo. Tudi zato je previdnost pri ocenah žreba nujna. Poljaki in Avstrijci Slovenije praktično niti ne zaznavajo, kar je zgovorno, a je lahko tudi velika priložnost.
SORODNE NOVICE
Slovenija je padla v zahtevno ...
6.12.2018 | Slovenski nogomet
Finale Madžarski, Maribor s te...
3.12.2018 | Slovenski nogomet
UEFA: Slovenija bo gostila Eur...
3.12.2018 | Slovenski nogomet
Slovenija s Kekom prvič doma 2...
3.12.2018 | Slovenski nogomet
Kek: Prepričan sem, da bomo šl...
2.12.2018 | Slovenski nogomet
Verbič: G kot gremo!
2.12.2018 | Slovenski nogomet
(foto: SPS)
Po dolgem času, pravzaprav vse od prve tekme v letošnjem letu, je za slovensko nogometno reprezentanco napočil dober dan. Malce v šali bi lahko sicer dejali tudi, da je bil dober, ker Sloveniji v resnici ni bilo treba igrati, a če pustimo razočaranja na igrišču vendarle ob strani, moramo priznati, da je slovenski reprezentančni nogomet v istem tednu po zares dolgem času povezal dve pozitivni novici. Povratek Matjaža Keka je prva pozitiva tedna. Na prvi pogled je Kek sicer predvsem "varna igra" kritizirane nogometne zveze, a je NZS z njo vseeno dosegla pozitiven efekt v očeh razočarane javnosti. Matjaž Kek je zdaj tudi že izven meja Slovenije preverjeno ime in je, glede na to, da je v zadnjih sedmih letih izdatno izboljšal svoj trenerski življenjepis, morda celo najboljše, kar je v danem trenutku in za razpoložljiva sredstva NZS lahko dobila. Druga pozitiva minulega tedna je žreb kvalifikacijskih skupin za Euro 2020 v Dublinu, na katerem je Slovenija dobila Kekov iskani "poljub sreče". Skupina s Poljsko, Avstrijo, Izraelom, Makedonijo in Latvijo je namreč obvladljiva, brez velikih nogometnih sil in z gostovanji, kjer točke niso že vnaprej odpisane. 

Ko ocenjujemo "težo" kvalifikacijske skupine G, seveda ne smemo pozabiti na ključen kriterij - trenutno stanje Slovenije. Četrti oziroma bolje rečeno najnižji kakovostni razred je v letošnjem letu ob številnih spremljajočih težavah postal kruta realnost in še enkrat potrdil, da se Slovenija z vlogo favorita, kar je v svoji skupini lige narodov nedvomno bila, težko spopada. Preden bomo torej pogledovali proti Poljski, Avstriji in Izraelu ter tehtali njihovo moč, moramo najprej razčistiti stvari na domačem dvorišču. To je naloga Matjaža Keka, ki se je spustil v podoben izziv kot leta 2012 njegov zdaj že dvakratni predhodnik Srečko Katanec

Katanec je v petih letih neizpodbitne podpore NZS orkestriral potop Slovenije in to ob nenehnem poudarjanju njenih slabosti, vseskozi sklicujoč se na "realnost". Hrepenel je po statusu avtsajderja, ki ga je pred skorajda dvema desetletjema znal izkoristiti. V drugo, ker Slovenija v nogometnem svetu zaradi svojih dosežkov in zdaj tudi že tradicije ni in ne more biti več nihče, ni šlo. Matjaž Kek je na začetku svoje druge reprezentančne epizode avtsajderju precej bližje kot mu je bil pred šestimi leti Katanec. Tega si Kek sicer zagotovo ni želel, a tako je naneslo, na evropsko nogometno margino se je Slovenija postavila kar sama. Na igrišču. Dejstvo, da se s Slovenijo na Poljskem in v Avstriji ob prvih odzivih selektorjev ter predsednikov zveze niti malo ne ukvarjajo, sploh je ne omenjajo, je dovolj zgovoren pokazatelj tega, kakšen faktor je Slovenija trenutno v skupini G. 

Matjaž Kek je vse to vedel. Moral je vedeti. A vseeno se je odločil sprejeti izziv in pri tem priznal, da v slovenski reprezentanci vidi potencial. To, nikakor ne žreb, mora biti njegovo izhodišče. Žreb, če bo Slovenija še naprej igrala na letošnjih obratih (kar pomeni nekonkurenčnost), lahko namreč izjemno hitro postane slab. Če bo Keku uspelo vsaj nekaj potenciala pretvoriti v kakovost in napredek, pa bi včerajšnji žreb za Slovenijo lahko bil srečen in posledično velika priložnost
 
Komentiraj
OBJAVI
Komentarji: 1
Starejši naprej | Novejši naprej
MB_Bojan 3.12.2018, 16:49 Prijavi komentar
filozofiranje brez praktične veljave. Kek prav dobro ve, da starta od postavitve osnovnih temeljev, kar je lahko samo plus. Le pogled naprej, brez preteklosti in kakršnihkoli sanj, pa s kompletno razpoložljivo igralsko armado, ki bodo grizli za reprezentančni dres. Še podpora javnosti in navijačev kot nekoč, pa se bodo Poljaki in Avstrijci hitro začeli ukvarjati z nami.
Starejši naprej | Novejši naprej
OGLAŠEVANJE